Coaching je odklepanje potenciala osebe, da poveča svojo učinkovitost. Pomaga ji, da se uči, namesto da bi jo učili.“ – John Whitmore
Coaching je interaktiven proces in ključen način za motiviranje in pomoč posameznikom in ekipam pri reševanju vprašanj, izboljšanju uspešnosti ter razvoju spretnosti in zaupanja na delovnem mestu ali v osebnem življenju. Coaching pomeni postavljati vprašanja, ne samo za zbiranje dejstev, temveč za iskanje rešitev, občutkov, idej in novih misli od osebe, ki je vključena v proces. Nekateri ljudje trdijo, da je nemogoče, da vodja deluje kot trener, glede na njegov položaj avtoritete nad timom. Čeprav je avtoriteta pomembno vprašanje, ni nujno, da gre za nepremostljivo oviro – če obstajata resnično zaupanje in spoštovanje v delovnem razmerju.
Coaching se od tradicionalnega pristopa „vodenje in nadzor“ ali „barkin a command“ razlikuje na naslednje načine:
Učinkovite trenerske sposobnosti so razvite za pomoč drugim pri doseganju osebnih ali poklicnih ciljev. V vodstveni ali vodstveni vlogi lahko učinkovite trenerske spretnosti podpirajo trajnostne spremembe vedenja ali načinov razmišljanja, hkrati pa olajšajo učenje in razvoj. Pri coachingu je odgovornost za učenje na posamezniku in ne na trenerju.
Coaching ne odpravlja zgolj trenutnega problema; ampak pomaga preprečiti, da bi se težava ponovno pojavila. Coaching gradi razumevanje in, če je dobro opravljen, pomaga graditi kulturo na delovnem mestu. Upravljanje v stilu coachinga na koncu pomeni koristi, kot so: bolj predana ekipa, višja uspešnost ekipe, boljši delovni odnosi, boljše ideje ali informacije in izkoristek časa.
Razvijanje vaših trenerskih veščin bo zahtevalo trud. Obstaja veliko različic coachinga, ki vključujejo različne vrste spretnosti. Te različice, ki so pomembne za usposobljenost menedžerjev in vodij, vključujejo hierarhični coaching (voditelji preprosto trenirajo svoje podrejene) in timski coaching. Obstaja več različic timskega coachinga:
Coaching vizije – ta pristop temelji na povezanosti in elementih povratnih informacij, refleksiji in pogovoru, ki resnično motivira in vpliva na zaposlene. Spodbuja in krepi zaposlene tako, da jim daje jasno usmeritev in strategije za doseganje ciljev in spodbujanje osredotočenosti.
Avtokratski coaching – ta pristop posameznikom pove, kaj storiti, ne pa raziskovati. Avtokratski trener je vedno pod nadzorom in si prizadeva za perfekcionizem in odličnost.
Holistični coaching – s prepričanjem, da je vse povezano, ta pristop teoretizira, da so posamezniki vsota vseh njihovih delov: da bi spodbudili rast na delovnem mestu, je treba doseči ravnovesje v vseh vidikih posameznikovega (ali skupinskega) življenja.
Avtoritarni coaching – trener odloči, kaj storiti in kako to storiti. Vse, kar je potrebno in pričakovano od skupine (tima) je njihovo razumevanje.
Vsi ti stili coachinga so lahko učinkoviti, odvisno od podjetja, projekta ali same skupine. Ključno je vedeti, kdaj uporabljati različne stile coachinga.
Povečanje empatije in sočutja pri delu zmanjšuje stres in ga nadomešča s potencialom človeške rasti. Težke situacije (kriza) in težki pogovori postanejo lažji za manevriranje, ko so trenerske spretnosti dobro naučene in se redno izvajajo. Coaching spretnost vodenja (CLS) je zelo učinkovita v okoljih, kjer ljudje nimajo spretnosti ali znanja, da bi dosegli skupno vizijo ali so sčasoma postali naveličani in utrujeni, kar postane zelo verjetno predvsem v kriznih obdobjih.
Ta projekt je bil financiran s podporo Evropske komisije. Ta publikacija odraža le stališča avtorja in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Open eClass © 2003-2023 — Pogoji uporabe
