Veščine ustvarjalnosti: Eksperimentiranje (kognitivno)

Eksperimentiranje

Eksperimentirati pomeni, da nekaj preizkusite in preverite, ocenite kakovost, učinkovitost in izvedbo. V širšem smislu pomeni nesprejemanje idej ali postopkov brez dejanskega stanja preverjanja zanesljivosti, na podlagi česar lahko sklepamo in delujemo, ne po konvenciji, temveč z njo do (s)poznavanja dejstev. Eksperimentalna metoda je proces oblikovanja in nadzora znanstvenega znanja, ki temelji na izvajanju poskusov. Eksperimentalno metodo opredeljuje opazovanje, ki se skozi čas pogosto ponavlja, raziskuje posebne pogoje in priložnosti, umetno ustvarjene in posebej primerne za potrjevanje ali zavračanje trditev, hipotez.

To metodo pa seveda ni mogoče uporabiti samo  v znanosti, temveč tudi v življenju nasploh, prav tako tudi v svetu dela, ne glede na vrsto proizvodnega sektorja ali poklicne kategorije. Pravzaprav gre za način delovanja, način samoizražanja, ki je uporabno za vsako področje. Zategadelj lahko rečemo, da eksperimentalna metoda omogoča preverjanje veljavnosti idej ter učinkovitosti ukrepov in metod na vsakem področju.

Tisti, ki izvajajo in uporabljajo eksperimentalno metodo, želijo dobiti konkretne rezultate, imajo nenavadne, ustvarjalne misli in želijo najti učinkovite in genialne rešitve problemov. Eksperimentiranje pomeni nenehno željo po testiranju učinkovitost idej, dejanj in metod, konkretno preverjanje njihove zanesljivosti.

Uporaba metode eksperimentiranja pomeni pripravljenost na spremembe, če običajne metode ne prenesejo konstante verifikacijskih testov, zato pomeni imeti odprt um in ustvarjalno razmišljanje, usmerjeno v iskanje nenehnih izboljšav in ne v ponavljanje tega, kar že obstaja in je znano.

Pomen v času krize (npr. pandemija)

V času krize je eksperimentiranje z idejami ali postopki in konkretno preverjanje njihove zanesljivosti še bolj pomembno, ker težavnost konteksta bolj kot kdaj koli prej zahteva sprejetje najučinkovitejših rešitev in opustitev neučinkovitih.