Veščine ustvarjalnosti: Umska odprtost

Odprta miselnost

Biti odprt pomeni biti sposoben upoštevati nove ideje in različna mnenja ali stališča, biti pripravljen prisluhniti predlogom drugih, tudi če so v nasprotju z našimi načeli, oceniti te predloge in se odločiti, ali naj jih sprejmemo s prožnostjo in sposobnostjo, da si premislimo.

Ljudje, ki nimajo odprtega uma, niso preveč fleksibilni, preveč se bojijo možnosti spremembe, bojijo se vega, česar ne vedo. Pri spreminjanju svojega  mišljenja so rigidni, manj prožni.  V primerjavi z njimi imajo odprti ljudje boljše možnosti, da dosežejo svoj najvišji potencial, tako na osebnem kot delovnem  področju, ker vedo, kako tvegati, si slednje tudi drznejo in niso zadovoljni z lažjo možnostjo. Ti ljudje nenehno iščejo nekaj, so nekonformisti v pozitivnem smislu izraza in so se pripravljeni česa naučiti od drugih. Imeti odprt um omogoča pozitivne spremembe in omogoča tudi krepitev timskega duha zaradi sposobnost poslušanja idej in mnenj drugih ljudi.

Da bi imeli odprt um, morate preizkusiti sebe, svoje ideje in svoje vedenje, stopiti iz svojega „območja udobja“. Morate dvomiti o svojih idejah, tako da se ne bojite napak, ampak  zmorete sprejemati tveganja. Odprt um vam omogoča, da najdete navdih tudi v drugih osebah. Odprtost je povezana s ponižnostjo: pravzaprav se tisti, ki verjamejo, da vedo vse, nikoli ne bodo mogli še česa naučiti od drugih, si izmisliti  česa novega, ali dvomiti v svoje ideje in načela. Nenazadnje pa odprtost pomeni tudi zmožnost približati se drugemu z dialogom in konfrontacij0, ne da bi nujno izgubili svoja lastna načela ali moralno integriteto.

Pomen v času krize (npr. pandemija)

V času krize, ki pomeni in prinaša velike spremembe, je odprtost  bistvenega pomena, saj na ta način  postopoma sprejemamo  spremembo običajnih idej in ustaljenega vedenja z namenom soočanja z novim kontekstom, novo realnostjo.