Kritično mišljenje vam omogoča sprejemanje boljših odločitev. Sestavljeno je iz miselnih procesov sposobnosti dobrega presojenja, analize in vrednotenja. Vključuje možne procese razmišljanja, da se oblikuje trdna sodba, ki usklajuje dokaze z zdravo pametjo. Kritično razmišljanje jasno vključuje sintezo, vrednotenje in rekonstrukcijo mišljenja, poleg analize. Kritični misleci zbirajo informacije iz vseh čutov, verbalnih in/ali pisnih izrazov, refleksije, opazovanja, izkušenj in sklepanja. Kritično mišljenje ima svojo podlago v intelektualnih merilih in vključujejo: jasnost, verodostojnost, natančnost, relevantnost, globino, širino, o, pomen in pravičnost.
Kritično mišljenje ne pomeni, da smo slepi in sprejemamo vse pridobljeno znanje, ampak da znamo slednjega pravilno oceniti. Ali je nekaj res ali dobro samo zato, ker večina verjame, da je res ali dobro? Kritično razmišljanje je iskanje globlje resnice. Kritični mislec se vpraša: „Je to res?“ Kritično razmišljanje je iskanje globljih razlogov za določena dejanja. Nanaša se na eno od osnovnih vseživljenjskih kompetenc – učenje razmišljanja.
Kritično razmišljanje in učenje sta eni najpomembnejših dejavnosti v odrasli dobi. V tem obdobju je kritično mišljenje povezano z vsem našim življenjem, s celotnim spektrom različnih področij, na katerih kritično razmišljanje izkazujemo z izvirnostjo, nepopustljivostjo in sposobnostjo iskanja novih alternativ.
Pogosto povezujemo ali zamenjujemo kritično razmišljanje z logičnim, ustvarjalnim ali posranskim razmišljanjem. Vendar pa se proces kritičnega razmišljanja razlikuje od naštetih oblik. Vsebuje veliko komponent, vključno z duševnimi in čustvenimi, ki ga na primer bistveno ločijo od logičnega razmišljanja.
Predvsem pa je pri tem pomemben namen kritičnega mišljenja: poskušamo videti, da naše razmišljanje, delovanje ali vedenje do zdaj (ali razmišljanje in vedenje drugih) ni nujno edino pravilno ali celo najprimernejše. S kritično presojo odkrivamo nove alternative, iz katerih nato izberemo najprimernejšo možnost, odvisno od ciljev, ki jih želimo doseči.
Na splošno lahko govorimo o dveh vrstah razmišljanja:
Za konvergentno razmišljanje je značilna vertikalna miselnost, katere predmet je celovitost in ciljna usmerjenost, običajno od več možnosti do edine pravilne rešitve.
Divergentno mišljenje pa je izenačeno z ustvarjalnim razmišljanjem, za katerega je značilna fleksibilnost in množica idej v kratkem času. Takšno razmišljanje je bočno (stransko= ali horizontalno, za kar bi lahko rekli, da je zavestni, namerni sprožilec intuitivnega razmišljanja.
Kako lahko ugotovimo, ali gre za kritično razmišljanje? Kateri procesi se v njme odvijajo?
1. kritično razmišljanje je produktivna in pozitivna dejavnost.
Ko kritično razmišljamo, zaznavamo različna vedenja, vrednote, družbene strukture in druge oblike pojavljanja, hkrati pa se zavedamo, da so tudi drugi ljudje prepričani v pravilnost svojih dejanj in razmišljanja.
2. Kritično razmišljanje je proces, ne rezultat
Kritično razmišljanje je nenehno spraševanje napovedi; vedno dvomimo, tudi o tem, ali smo dosegli najvišjo stopnjo kritičnega mišljenja.
3. Pojav kritičnega razmišljanja je odvisen od okoliščin, v katerih poteka.
Kritično mišljenje se pojavlja predvsem kot razmišljanje (izraženo v pisni ali govorni obliki) ali kot konkretno dejanje, ki ima različne rezultate v okolju.
4. Kritično razmišljanje lahko sprožijo pozitivni in negativni dogodki.
Prevladujoče stališče je pogosto, da je kritično mišljenje posledica travmatičnih ali tragičnih dogodkov, ki jih doživljamo, in pri tem dvomimo v pravilnost našega predhodnega razmišljanja. Res je, da so takšni dogodki pogosteje razlog za razmislek, vendar je ravno razvoj kritičnega mišljenja tisti, ki nam omogoča, da zmanjšamo število takšnih primerov.
Kritično razmišljanje pa sprožijo tudi prijetni dogodki, v katerih se sprašujemo tudi o ustreznosti naših prejšnjih nastopov.
5. Kritično razmišljanje je čustveno in racionalno
Čeprav je kritično razmišljanje mogoče razumeti kot strogo racionalen proces, so čustva v resnici bistvena. Pogosto začnemo reševati probleme drugače, ko se zgodi nekaj, zaradi česar smo žalostni, jezni in čutimo zamero, veselje, zamero in podobno.
Proces kritičnega razmišljanja vedno poteka skozi faze, faze, ki vodijo posameznika do končnega rezultata – spremembo vedenja, razmišljanja ali kakšno drugo odločitev.
Faze kritičnega razmišljanja lahko imenujemo drugače, vendar so večinoma enake dejavnosti. Stephan Brookfield jih je poimenoval:
Značilnosti kritičnih mislecev
Kritično razmišljanje je pomembno na vseh področjih našega življenja. Daje nam nove poglede na že znane pojave, vzbuja dvome o splošno sprejetih resnicah in nam odpira nove poti. Na podlagi tega lahko rečemo, da je v današnji dobi hitrih sprememb to še posebej pomembno pri vprašanjih družbeno-političnega vidika.
S kritičnim razmišljanjem – preučevanjem vseh strani vprašanja, dogodka ali okoliščin, razmislekom o preteklih izkušnjah in poslušanjem tega, kar imajo povedati klienti (uporabniki) ali drugi člani skupine – lahko pridete do preboja, ki vaš osebni razvoj premakne naprej na nove in vznemirljive načine. Kritično razmišljanje je pomembna osebnostna veščina v prostovoljstvu v času krize.
Ta projekt je bil financiran s podporo Evropske komisije. Ta publikacija odraža le stališča avtorja in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Open eClass © 2003-2023 — Pogoji uporabe
