Socialna inteligenca je stvar primarnih potreb in človeške narave: biti v razmerju. Nevroznanost je odkrila, da so naši možgani oblikovani pravzaprav družabno, povezovalno in, da nas neizogibno vleče v intimno povezavo z možgani druge osebe kadar z njo sodelujemo. Ljudje smo nagnjeni k odnosom in ravno socialna inteligenca odraža, ali smo sposobni ustvarjati, negovati, vzdrževati in razvijati medosebne odnose, tako v družinskem kot delovnem okolju ali širšem družbenem okolju
Socialna inteligenca je kombinacija spretnosti, ki so potrebne za uspešno interakcijo z ljudmi, in kombinacija sposobnosti za razumevanje ljudi. Izhaja iz socialne zavesti. Preprosto povedano, socialna inteligenca je sposobnost, da se družimo in povezujemo z drugimi ljudmi. Je merilo samozavedanja in družbene zavesti, ki vključuje socialne odnose in prepričanja. Ljudje z dobro razvito socialno inteligenco lahko obvladujejo zapletene družbene spremembe v svojem življenju in se lahko prilagodijo različnim stresnim dogodkom.
Socialno inteligenco je mogoče razumeti skozi štiri razsežnosti:
Zavest – družbena zavest pomeni, da ima oseba znanje o tem, kaj se dogaja v družbi. To je sposobnost razumevanja družbenih kontekstov (ki so sestavljeni iz socialnih situacij). Ko se oseba zaveda situacije, lahko izbere ustrezno vedenje.
Prisotnost – Ta značilnost se nanaša na to, kako se posameznikov občutek za sebe odraža navzven in kako ga doživljajo drugi ljudje. Ljudje, ki so samozavestni, ki spoštujejo in cenijo sebe, tudi navzven odražajo te lastnosti in tako jih doživljajo tudi drugi ljudje, ko pridejo v stik z njimi.
Avtentičnost – Oseba s to kakovostjo odraža iskrenost in zvestobo ter deluje tako, da daje vtis verodostojnosti in zaupanja. To je kvaliteta avtentičnosti ali pristnosti.
Empatija – To je sposobnost, da se postavimo v čevlje nekoga drugega, da razumemo njih in njihove občutke. Empatija je v odnosu zelo pomembna, saj jo ljudje uporabljajo za povezovanje, pomoč in spodbujanje drug drugega ter za učinkovito in verodostojno.
Kot človeška bitja se povezujemo s skupnimi vrednotami, izkušnjami in prepričanji. Od političnih preferenc, izobraževalnih odločitev in do naših najljubših trgovin težimo k tistim, s katerimi imamo nekaj skupnega. V času krize, kot je pandemija COVID-19, imamo pomisleke glede zaupanja, komunikacije, sodelovanja in podpore. Takšne „ljudske spretnosti“, imenovane tudi življenjske spretnosti, so bistvenega pomena za premagovanje teh skrbi, saj raziskujejo odnose med konstrukcijo socialne inteligence, kompozitnimi elementi samo-percepcije, samoizražanja, medosebnih odnosov, odločanja in obvladovanja stresa v času krize.