Digitalna knjižnica: Sprejemanje določitev

Odločanje

Odločevalec je oseba, ki odloča o stvareh, še posebej na visoki ravni v organizaciji.

Opredelitev odločanja je sposobnost razumevanja potreb, ocenjevanja primerljivih možnosti in zoževanja na najboljšo možnost. Sposobnost samostojnega sprejemanja odločitev; pravočasno sprejme odločitve, pri čemer upošteva posledice (na primer učinke na druge, politične in/ali etične posledice); prevzemite odgovornost za sprejete odločitve.

Priodločanju gre za razumevanje cilja, analizo vseh možnih možnosti, oceno prednosti in slabosti ter sprejemanje najboljših odločitev v interesu podjetja. Odločanje je dejanje izbire med dvema ali več načini delovanja in vključuje individualno presojo.

Sposobnost odločanja je sposobnost izbire dobre možnosti med dvema ali več alternativami. V širšem procesu reševanja problemov sprejemanje odločitev vključuje izbiro med možnimi rešitvami problema. Kot vrsta spretnosti za reševanje problemov, obstajajo trije glavni načini za pristop k odločanju: uporaba intuicije, sklepanja ali kombinacije obeh.

Intuicija je kombinacija preteklih izkušenj z osebnimi vrednotami.

Obrazložitev je uporaba dejstev in številk za sprejemanje odločitev. Razmišljanje lahko prezre čustvene vidike odločitve.

Glede na kontekst odločitve se lahko intuicija in obrazložitev zlorabita. Pomembno je, da se zavedate impulzivnih reakcij na situacijo.

Odločitev mora biti zmožna izvajati. Zavezanost sprejeti odločitvi je temeljnega pomena za prepričevanje drugih o njenih prednostih.

Učinkovit postopek odločanja mora zagotoviti, da lahko odločevalec to stori.

Težave, ki lahko preprečijo učinkovito odločanje:

1. Ni dovolj informacij: lahko daje občutek, da je odločitev sprejeta brez kakršne koli podlage. Treba je dati prednost informacijam, zbranim v tem trenutku.
2. Preveč informacij: nasprotujoče si informacije, o katerih je treba razpravljati z udeleženimi stranmi, da se odločijo, katere so resnično pomembne informacije, in določijo časovni razpored za postopek odločanja.
3. Preveč ljudi: ko je veliko ljudi vpletenih, je težje sprejeti odločitev. Pomembno je analizirati različne perspektive in odločevalec je odgovoren za odločanje.
4. Osebni interesi: težko je prepoznati interese nekoga, če niso jasno izraženi. Včasih lahko zunanja perspektiva pomaga pri odločitvi.
5. Čustvena navezanost na status quo.

Razvite so bile različne tehnike odločanja. Širok nabor preprostih pravil za bolj zapletene postopke, odvisno od narave odločitve, ki jo je treba sprejeti.

Pomen v času krize (npr. pandemija)

Kriza je skrajna oblika sprememb in ohranjanje jasnega uma je bistvenega pomena za sprejemanje dobrih odločitev.

Sprejemanje odločitev v času krize je ena najpomembnejših veščin. Imeti v mislih, kaj je resnično pomembno storiti in ukrepati v točno določenem trenutku. Oseba z močno sposobnost odločanja se je sposobna soočiti in rešiti konflikte v vseh okoliščinah. Zato je ena najpomembnejših veščin pomoči in podpore, osredotočene na stranke, na družbeni ravni dovolj visoka raven odločanja.