Osebne spretnosti: Self awareness

Samozavedanje

Definicija samozavedanja vključuje zavedanje različnih vidikov jaza, kot so osebnostne lastnosti, občutki in vedenje.  To je ena od prvih sestavin samokoncepta.

Osebnostne lastnosti:

Gre za psihološko klasifikacijo različnih vrst posameznikov, ki jih označujemo kot vrste osebnosti. Včasih se razlikujejo od osebnostnih lastnosti – manjše skupine vedenjskih težav.

Ljudje imajo edinstvene osebnosti, ki jih naredijo, kdo so. Obstaja veliko različnih vrst osebnostnih lastnosti, vključno z nekaterimi, ki so pozitivne in nekatere negativne. Osebnostna lastnost je opredeljena kot nekaj o osebi, ki vpliva na to, kako razmišlja, čuti in se pretežno ves čas tudi obnaša. Osebnostne lastnosti so značilne za trajne vedenjske in čustvene vzorce.

Pozitivne osebnostne lastnosti se manifestirajo na več načinov. Ko stalmo vedenje osebe vedno znova kaže enake pozitivne lastnosti, povezana vedenja postanejo dokončnost njihovega značaja.

Najpogostejše pozitivne osebnostne lastnosti so odkritost in prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja in odločitve. Takšna oseba je prilagodljiva in prijazna,  odlikujejo jo sočutje, empatija, potrpežljivost, zvestoba, zanesljivost, optimizem, zanesljivost. Je poštena, diskretna, spoštljiva, če omenimo le nekaj izmed pozitivnih osebnostnih lastnosti.  

Razmislite še o nekaterih negativnih lastnostih, ki so prav tako del naše osebnoti.  Na primer, nagnjenost k laganju, težnja po nepoštenosti, togost, nesposobnost sočutja do drugih, hitra jeza, nezvestoba, egocentričnost, nesramnost, izbirčnost ali nespoštljivost.

Za nekoga, ki dela na področju pomagajočih poklicev, je predvsem pomembno, da ima dobre duševne zdravstvene zmožnosti v celotnem osebnostnem spektru. Takšno osebo lahko opišemo kot polno delujočo osebo, ki se v svojem osebnem razvoju nagiba k samoaktualizaciji.

Polno delujoča oseba je posameznik, ki ima „idealno čustveno zdravje“. Na splošno je takšna oseba odprta za izkušnje, živi z občutkom smisla in namena ter z zaupanjem v sebe in v druge.

Njena samopodoba nenehno pridobiva nove informacije in na podlagi njih izkušnje. Takšni posamezniki so v stiku s svojimi čustvi in se zavestno trudijo osebnostno rasti.

Novi znanstveni rezultati v nevroznanosti kažejo, da ima področje možganov kot notranji cingularni , korteks, ki se nahaja v predelu čelnega režnja, pomembno vlogo pri razvoju samozavedanja. Študije so uporabile slikanje možganov, da bi pokazale, da se regija aktivira pri odraslih, ki se samozavedejo.

Samozavedanje je pomemben sestavni del osebnega razvoja, ki je brez dvoma vseživljenjski proces. Predstavlja način za ljudi, da ocenijo svoje spretnosti in lastnosti, upoštevajo svoje cilje v življenju in si zastavijo cilje, da bi čim bolj povečali in uresničili svoje potenciale. Okoli osebnega razvoja je veliko idej, ena od njih je Maslowov proces samo-aktualizacije. Slednji govori o tem,, da imajo vsi posamezniki vgrajeno potrebo po osebnem razvoju. V kolikšni meri se posamezniki lahko razvijajo, je odvisno od tega, ali so določene potrebe izpolnjene v obliki hierarhije.

Osnovne človeške potrebe so bile vedno potreba po hrani, pijači in zaščiti telesa, tako v oblačilih kot bivanju. Toda v današnjem zapletenem okolju moramo osnovnim potrebam dodati potrebe po zdravstvenem in socialnem varstvu ter izobraževanju. Zadovoljevanje vseh teh osnovnih človekovih potreb je zdaj ena od temeljnih človekovih pravic (Deklaracija ZN o človekovih pravicah in svobodi).  Ljudje danes ne le poskušajo zadovoljiti svoje osnovne potrebe, ampak tudi živeti v blaginji. To pomeni tudi, da ljudje živijo v varnem, zdravem in svobodnem okolju. Blaginja je predpogoj za človeško srečo in njen resnični razvoj. Življenje v blaginji nas ne osrečuje sama po sebi, ampak nam pomaga, da smo lahko srečni, zadovoljni in ustvarjalni. Blaginja družbene skupnosti in človeštva kot celote bi morala biti končni cilj celotne družbene strukture. 

Pomen v času krize (npr. pandemija)

Stopnja samozavedanja je na dovolj visoki ravni, kjer se oseba zaveda svojih omejitev in moči. Ker pri svojem delu naleti na ranljive posameznike, se lahko jasno razmeji glede na stranko. V tem smislu so možne čustvene in druge zlorabe, ki so pogosto posledica nenačrtovanih in nenamernih manipulacij, pretesne samo-identifikacije s klientovo izkušnjo, nerešenih travmatičnih dogodkov lastne preteklosti in podobno. Zato je ena najpomembnejših veščin pomoči in podpore, osredotočene na stranko, na družbeni ravni dovolj visoka raven samozavedanja.