Komunikacija z drugimi ljudmi je sestavni in nepogrešljiv del človeškega življenja. To je pomembna dejavnost vsakega posameznika, saj vzpostavljamo odnose prav s komunikacijo. Kot takšna nam pomaga vzpostaviti stike, medosebne odnose in jih ohranjati kot bodisi socialne, družinske ali poslovne. V medosebnih odnosih si ljudje prek komunikacije izmenično prenašajo informacije in izkušnje ter se učijo drug od drugega.
Izraz komunikacija pomeni proces, v katerem se informacije in misli prenašajo in izmenjujejo. Komunikacija omogoča ljudem, da izrazijo svoja čustva, misli, mnenja in pričakovanja.
Obstaja verbalna komunikacija, ki se prenaša z uporabo besed in obstaja tudi neverbalna komunikacija, ki se nanaša in prenaša z obrazno mimiko, gibanjem, telesno govorico
Med komunikacijo poteka učni proces, saj pri pogovoru z drugimi pridobivamo nova znanja in spretnosti ter smo izpostavljeni novim stališčem. Komunikacija torej ni le sredstvo za posredovanje informacij, temveč je njen glavni cilj, da se informacije slišijo, razumejo, sprejmejo in praktično uporabijo.
Komunikacijski proces
Komunikacija je dvosmerni proces, ki ima za posledico skupni pomen ali skupno razumevanje med pošiljateljem in prejemnikom.
Učinkovita izmenjava informacij je veščina, ki zahteva sistematično pripravo. Uporaba samo govora ni dovolj, zato moramo sporočilo dopolniti s slikami, risbami in tudi številnimi čutili. Ta vrsta komunikacije bo nato bolj prepričljiva, sogovornik si jo bo lažje zapomnil in bolje bo sprejeta. To je potrebno poudariti zlasti zato, ker smo ljudje različni in informacije dojemamo drugače (npr. informacije iz okolja so sprejete prek naših petih (5) čutov – vizualnega, slušnega, kinestetičnega, vonjalnega, okušalnega).
Učinkovita komunikacija je dosežena, ko sprejemamo sogovornike kot enakovredne in še posebej takrat, ko se medsebojno spoštujemo in objektivno cenimo znotraj okolja. Z aktivnim poslušanjem želi poslušalec razumeti občutke in pričakovanja sogovornikov; želi razumeti stališče sogovornikov in ne soditi informacij. Način prenosa govora oziroma sporočila je zelo pomemben, saj obsega 45 % sporočila, ki ga zaznajo udeleženi. Komunikacijske spretnosti vključujejo tudi sposobnost upravljanja časa – govornik je namreč tisti, ki nadzoruje čas, in ne poslušalec.
Za učinkovito komunikacijo je pomembno vedeti naslednje:
S kom komunicirate (pomembno je, da poznate svoje občinstvo: kdo so, kakšen je njihov starostni razpon, kaj že vedo, koliko ljudi bo prejelo vaše sporočilo itd.)
Kaj sporočate – sporočilo mora biti relevantno zadevi o kateri boste govorili;
Zakaj: kaj je cilj vaše komunikacije, kaj želite doseči;
Kdaj boste sporočilo predali (časovna komponenta);
Kako boste komunicirali o vprašanju – razmislite o metodi, ki jo boste izbrali.
Za uspešno komunikacijo je pomembno upoštevati nekaj smernic:
Zahtevni pogovori
Težak pogovor je vse, o čemer se je težko pogovarjaš. To so pogovori, ki se dotikajo predmetov TRAUME, ZDRAVJA, RASE, SEKSUALNOSTI, POLITIKE, RELIGIJE, SPOLA, itd. Ljudje se ne bi smeli bati težkih pogovorov, čeprav nas izzivajo in postavljajo pred dilemo: se jim izognili ali se soočili z njimi?
V težkih pogovorih obstajajo tri različne faze, za katere je dobro, da se jih zavedamo:
Prva faza – PRENOS SPOROČILA
Na tej stopnji se moramo zavedati treh elementov: RESNICE, NAMERE IN KRIVDE. Ljudje med pogovorom pogosto obtičijo na teh točkah in nato hitro povzamejo sklepe, ki vodijo v konflikt.
1. Predpostavka resnice
Med pogovorom se lahko ujamemo v nasprotujočih si trditvah: Prav imam, motiš se. Stavki „Jaz imam prav“ so neskončni, toda vse, kar zadeva razpravo „Jaz imam prav“, se nanaša na naša prepričanja, razumevanje in vrednote. Stavek „Jaz imam prav“ nam pove samo, kako sami ustvarjamo pomen nečesa in lahko nima nobene povezave z realnostjo. Druga oseba bo imela svojo, popolnoma drugačno realnost o istem problemu, ker si je problem razlagala na svojstven način.
2. Namen
V zvezi s tem se lahko ukvarjamo z vprašanjem: »Ali je oseba kričala name, ker me je hotela prizadeti ali ker je želela jasneje izraziti svoje mnenje?« Kako razumemo namere druge osebe, vpliva na sam pogovor. Problem, ki se pojavi na tej stopnji je, da verjamemo, da vemo, kakšne namene ima druga oseba. In tako še enkrat preskočimo proces do lastnih zaključkov.
3. Okvir krivde
Ljudje se pogosto odzovejo na ta način, ko se poskušajo znebiti krivde in prenesti krivdo na drugo osebo, situacijo ali kakšen drug razlog. S tem, ko ne sodimo, pridobimo več časa, da se osredotočimo na pravi vzrok problema.
Druga faza: POGOVOR O OBČUTKIH: KAJ NAJ STORIMO S SVOJIMI ČUSTVI?
Kako se soočamo in nadziramo čustva, ki se pojavijo med težkimi pogovori? Ljudje se pogosto odločijo, da ne bodo govorili o svojih občutkih. Bojijo se reakcije, ne vedo, kako se izraziti, in se bojijo, da bodo zavrnjeni. Toda bistvo težkih pogovorov so občutki. Razumevanje čustev, govorjenje o njih, nadzor in vrednotenje so osnovni elementi pomembnih in težkih pogovorov.
Tretja faza: POGOVOR O IDENTITETI: KAJ TO POVE O MENI?
V tej fazi so vprašanja: kako ta problem vpliva na mene kot osebo in kaj to pove o meni? Znotraj težkega pogovora se pojavi ločen monolog, ki se vrti okoli identitete – kaj naj rečem sebi med težkim pogovorom? Notranji dialog se bo vedno odvijal. Pomembno je, da se tega zavedamo in ga poskušamo uravnotežiti. Če uide izpod nadzora, nas lahko ujame in postanemo ujetniki lastnih misli. Pomembno je imeti pozitivno naravnane in opolnomočenje misli in prepričanj, vendar še vedno ne v smislu izogibanja ali samorepresije. Zato pa je vsekakor potreben širši vpogled.
Na področju zagotavljanja psihosocialne podpore in pomoči je v tem procesu smiselno upoštevati nekatere pomembne elemente.
Refleksija je namenska premišljena dejavnost, ki:
• vsebuje razmišljanja o konkretnih izkušnjah;
• pomeni pogledati nazaj na celoten proces;
• omogoča osebi, da pridobi nova spoznanja, nove ideje in pridobi novo razumevanje;
• je proces, v katerem se oblikujejo osnovni vpogledi in razumevanje preteklih dogodkov;
• je dejavnost, pri kateri oseba išče nove rešitve;
• omogoča osebi, da testira izbrano rešitev v novi situaciji.
Faze razmisleka so: 1) opis dogodka; 2) Občutki; 3) vrednotenje; 4) analiza; 5) Zaključek.
Pomen komunikacijskega kroga v pomagajočih poklicih
Da bi bila komunikacija na področju pomagajočih poklicev ali sektorjev (kot je npr .tudi prostovoljstvo) čim bolj uspešna (vključno z zgoraj opisanimi podlagami), je smiselno uporabiti tako imenovani komunikacijski krog z opisanimi zaporednimi fazami.
*NVC – Nenasilna komunikacija avtorja Maršala B. Rosenberga.
Vpliv pandemije na ranljive skupine in njihovo doživljanje krize je odvisen tudi od kakovosti komunikacije v zvezi s tveganjem za zdravje, stabilnost duševno zdravje in ogroženost. Konkretna komunikacija je proaktivna, domiselna, sočutna, inovativna, ustvarjalna, konstruktivna, napredna, omogočitvena, pregledna in tehnološko prijazna. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki igrajo ključno vlogo pri sprejemanju informacij, kot soscialne in kulturne značilnosti, spol, generacijski kontrasti, jezikovna nagnjenja, omejujoča prepričanja, verska prepričanja in različna kulturno-socialna pismenost nedvomno vplivajo na delovanje in vedenje posameznikov v času krize. Zaradi tega je poznavanje orodij sočutne in empatične komunikacije izjemnega pomena.
Ta projekt je bil financiran s podporo Evropske komisije. Ta publikacija odraža le stališča avtorja in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Open eClass © 2003-2023 — Pogoji uporabe
