Digitalna knjižnica: Odpornost

Odpornost

Pozitivna psihologija se ukvarja s preučevanjem in krepitvijo pozitivnih vidikov človeškega življenja in miselnosti: vprašanja sreče, zadovoljstva, pomena, optimizma, upanja, vztrajnosti, odpornosti, duševnega počutja in drugih pomembnih pozitivnih vidikov človeškega življenja in izkušenj. Njen začetnik je dr. Martin Seligman, čeprav so o pozitivni psihologiji govorili pred njim že znani psihologi, npr. Rogers – Teorije človekove blaginje, vendar brez empiričnih raziskav. Seligman je tako razširil polje za raziskovanje pozitivnih čustev in procesov, s poudarkom na raziskovanju sreče in vidikov, ki spodbujajo osebnostno rast in razvoj posameznika, ki temelji na njegovih individualnih prednostih in sposobnostih. Na ta način pozitivna psihologija spodbuja dobro počutje in kakovost življenja posameznika in ustvarja nove vpoglede v pomen pozitivnih vidikov življenja za kakovost življenja ter duševno in telesno zdravje. Po drugi strani pa razvija tudi metode in strategije za krepitev življenjskih spretnosti in izboljšanje kakovosti življenja. Pri tem je potrebno poudariti, da pozitivna psihologija ni „srečna psihologija“, ki bi si prizadevala ustvariti nenehno srečne ljudi, ki se bodo vedno smejali. Bolezen, stiska, bolečina, izguba in travma so nujni spremljevalci človeškega življenja, prava tako strah, jeza, tesnoba in druga manj prijetna čustva, različne duševne stiske, težave in motnje.

Pozitivna psihologija temelji na pomembnih ugotovitvah:

• da obstajajo ljudje, ki se počutijo srečnejše, zadovoljne, optimistične, bolj trdne in bolje psihološko opremljene za spopadanje z neprijetnimi dogodki, okoliščinami, občutki in čustvi ter spopadanje z njimi; zato bodo zanje težji življenjski preizkusi potekali z manj hudimi posledicami in poškodbami;
• da se lahko lastnosti, kot so vztrajnost, optimizem, odpornost, sposobnost razvijanja trajnih in globokih odnosov ter občutki zadovoljstva, sreče, smisla, pri ljudeh, sistematično krepijo in razvijajo (krepiti in razvijati psihološko moč in odpornost):
•  da je najbolj smiselno (kot pri najpomembnejših znanjih in spretnostih) razvijati in krepiti te psihološko in življenjsko pomembne spretnosti in lastnosti že v otroštvu; ker bodo potem naučene in ponotranjene življenjske spretnosti najbolj trajno zasidrane in bodo dolgoročno najbolj prispevale h kakovosti življenja. 

Kaj je odpornost?

Vsi posamezniki, ki kažejo večjo stopnjo osebne odpornosti, se lažje soočajo z življenjskimi spremembami.  Odporni ljudje se na življenjske spremembe odzivajo z zdravim in pozitivnim prilagajanjem in hkrati ostanejo fizično in duševno zdravi. Pri tem aktivirajo sposobnost učenja iz teh izkušenj, sprejemanja novih informacij, prilagajanja svojih misli in vedenja ter vključevanja vseh teh novih lekcij v kasnejše življenje. Slednje potrjuje tudi Darwinova ideja evolucije, saj ne preživijo največji in najmočnejši, ampak tisti z največjo sposobnostjo prilagajanja.

Zato lahko rečemo, da je odpornost sposobnost pozitivnega prilagajanja in ponovne vzpostavitve osebnega ravnovesja med življenjskimi preizkušnjami in drugimi različnimi negativnimi izkušnjami. Aktivira nas, da se opremimo z lastnimi notranjimi in/ali zunanjimi viri moči in rešujemo probleme na pravi način s samoregulacijo, prilagajanjem, učenjem, spreminjanjem in/ali preseganjem obstoječih vzorcev.

Elementi čustvene odpornosti

Čustvena odpornost ima tri gradnike – to so stebri, na katerih lahko gradimo odpornost ali si prizadevamo za njeno izboljšanje. Navedeni tudi kot tri razsežnosti čustvene odpornosti, trije elementi vključujejo:

 1. Fizične elemente

Vključuje fizično moč, energijo, dobro zdravje in vitalnost.

 2. Mentalne ali psihološke elementi

Vključuje vidike kot so:  prilagodljivost, pozornost in osredotočenost,  samospoštovanje, samozavest, čustvena zavest in  regulacija,  samoizražanje, razmišljanje.

 3. Socialne elemente

Vključno z medosebnimi odnosi (delo, partner, otroci, starši, prijatelji, skupnost itd), skupinska skladnost, podobnost, komunikacija in sodelovanje.

Vir: https://positivepsychology.com/emotional-resilience/

Devet stebrov odpornosti

Model odpornosti devet stebrov povezuje devet dejavnikov s treh področij našega življenja. Prvi trije stebri se nanašajo na področje odnosov,ki jih imamo s seboj, z drugimi ljudmi in z „nekaj večjim od mene samega“. Drugo področje se nanaša na naše fizično, čustveno in kognitivno ravnovesje. Tretje področje je način, kako delujemo v svetu.

Odnos s samim seboj je pomemben temelj. Predstavlja pravilno samooskrbo, povezavo s samim seboj, pozitiven pogled na sebe. Pomembno je, da smo v odnosu do sebe podporni, sočutni, samospoštovani, sprejeti in ljubljeni. Ko sprejemamo sebe, se ne sodimo in  kritiziramo, saj to spodbuja sindrom žrtve.

Sposobnost vzpostavljanja in negovanja povezanih, intimnih odnosov z drugimi in pridobivanje podpore. Podporni odnosi nam pomagajo razvijati in graditi zaupanje vase, v druge. Ta steber pomembno vpliva na občutek „varnega sveta“. Vključuje tudi določitev zdravih, jasnih in dosledno postavljenih osebnih mej.

Odnos do nečesa „večjega od mene“ lahko predstavlja našo vključenost, povezovanje z dejavnostmi v skupnosti, prostovoljstvo, dobrodelnost ali našo duhovno prakso. Ta steber nam daje pomen, upanje, smer, vpliva na zmanjšanje občutkov osamljenosti, odtujenosti.

Fiziološko ravnovesje predstavlja sposobnost, da se sprostite, umirite, ne reagirate prehitro in pretirano.

Po drugi strani pa kognitivno ravnovesje vključuje pozitiven odnos in prepričanja, sposobnost nadzora naših misli, osredotočenost.

Prisotnost predstavlja sposobnost biti „tukaj in zdaj“, v stiku  seboj in okoljem, ne ukvarjati se s preteklostjo ali skrbmi, strahovi o prihodnosti.

Fleksibilnost pomeni sposobnost ustreznega prilagajanja spremembam, učenje iz preteklih izkušenj. Del tega stebra je tudi ustvarjalnost, povezana s prožnostjo našega pogleda na življenje.

Moč se nanaša na sposobnost, da se vključite v dejavnost, delate stvari, vztrajate. Vključuje pogum in odločnost, da predstavimo svoje argumente, meje, uresničimo svoje ideje, dosežemo cilje. Vključuje tudi sposobnost načrtovanja, strateškega razmišljanja, sprejemanja odločitev. Ta steber spodbuja občutek nadzora in samozavesti.

Model devetih stebrov odpornosti predstavlja celosten pristop h krepitvi zaščitnih dejavnikov, ki nam z dopolnilnim ukrepanjem zagotavljajo optimalne ukrepe v današnjih družbenih izzivih.

Pomen v času krize (npr. pandemija)

Prožnost je veščina, ki jo osvojeno,  v procesih soočanja s kriznimi dogodki tudi najuspešneje uporabljamo. Veščina je pomembna predvsem kot zmožnost premagovanja težav in stresa, krepitev posameznikove osebnostne funkcionalnosti in notranje moči v preseganju nenačrtovanih življenjskih situacij.  Kot orodje tistih, ki v času krize nudijo pomoč ranljivim skupinam je izjemnega pomena, saj je ravno v kriznih situacijah pozitivni pristop odpiranja in podpiranja novih življenjskih perspektiv klientov še kako relevanten. Za odpornost kot veščino, bi celo lahko rekli, da je ena izmed osrednjih veščin, ki bi jih prostovoljec in tisti, ki delajo v pomagajočih poklicih nasploh, moral imeti.