Socialne veščine: Asertivnost

Asertivnost

Zagotavljanje ustreznih parametrov, znotraj katerih pomočnik/prostovoljec (terapevt) sodeluje s klientom, je temelj uspeha. Sposobnost določanja osebnih meja omogoča in razmejuje odnos med osebo, ki zagotavlja socialno pomoč, in osebo, ki jo prejema. Ena najpomembnejših veščin v tem procesu in prenosu je asertivnost. 

Asertivnost je sposobnost, da se postavimo zase brez nasilja, s spoštljivim odnosom do razlik drugih in njihove svobode. To je sposobnost, da branimo svoje mnenje, si prizadevamo za nekaj in se borimo za svoje pravice brez nasilja, s spoštljivim odnosom do razlik v mnenjih in svobodi izražanja. Njen namen je zaščititi sebe, svoje vrednote, osebnost in dostojanstvo.

Asertivnost je širši izraz za odločnost in zaupanje vase, ki hkrati vključuje lastnosti sočutja in odprtosti do potreb, interesov in omejitev drugih. On/ona lahko sprejme kompromis, ko pride do konflikta in ve, kako »stopiti v čevlje« nekoga drugega.

Ljudje, ki delujejo asertivno, se zavedajo svojih vrlin in pomanjkljivosti, a se navkljub njim sprejemajo. Poskušajo preseči svoje omejitve, so prijazni in potrpežljivi do sebe; poznajo svoje potrebe, interese, čustva, občutke in jih ne skrivajo pred drugimi.  Zavedajo se svoje odgovornosti do drugih in zato jih obravnavajo spoštljivo; razumejo svoje pomanjkljivosti in omejitve in se ne predajo manipulaciji in agresiji. 

Kdor se želi naučiti asertivnosti, mora slediti pravilom ustvarjalne komunikacije. Vsakič, ko oseba uporablja kreativno komunikacijo se zaveda, da je način komuniciranja zelo pomemben in, da je pri tem izbira besed ključnega pomena. Kreativna komunikacija ustvarja pristne odnose in prinaša jasna in mirna sporočila.

V kreativnem komuniciranju se običajno uporabljata dve vrsti sporočil:

Vi-sporočila so predvsem izjave o obsodbi, podane vnaprej, brez sogovornikovega soglasja. Ta neprimerna sporočila so na primer: Nimaš nobenih manir! Ne veš, kako biti potrpežljiv! Vselej se nanašajo na drugo osebo, predvsem v smislu kritike. Kot takšna povzročajo pri drugi osebi odpor in uporabo obrambnih mehanizmov.

JAZ-sporočila pomenijo (po)govor z znanim ali neznanim prejemnikom v prvi osebi ednine tako,  da sporočite svoj odnos do sporočila ali situacije o kateri govorite. Z drugim  jasno in brez vrednostne sodbe komuniciramo s sogovornikom o tem, kako njegov način komunikacije vpliva na nas. Na primer: Ne morem se skoncentrirati, medtem ko govoriš... Težko zaupam, kadar prikrivaš stvari;... Če prav razumem tvoje sporočilo, .... Kadar me ne poslušaš, se počutim...

V kreativni komunikaciji se uporabljajo JAZ-sporočila kot del tako imenovane asertivne  komunikacije.

Pravila in primeri asertivnega komuniciranja

Prvo pravilo: Avtentičnost

„Jaz sem to, kar sem, in ne to, ki si drugi želijo, da sem. Pokažem ti svoja čustva in hočem, da mi pokažeš svoja. Želim, da „drživa ogledalo drug drugemu“ in se učiva. Lahko mi poveš, kaj misliš, pa tudi kako se počutiš, da bova lahko komunicirala.

Drugo pravilo: Odprtost

„Sprejmem te kakršen si, in ne takšenga kot si želim, da bi bil. Ponujam ti dobre namene, spoštovanje in naklonjenost in enako pričakujem od tebe.“

Tretje pravilo: Postavljanje mej  

„Želim ostati v ustvarjalnem odnosu s tabo, a z jasno črto med teboj in menoj.“

Četrto pravilo: Neizogibnost nesoglasij

Pomembno je prepoznati in razlikovati med asertivnim in neasertivnim vedenjem.

Tabela: Razlikovanje med asertivnim in neasertivnim vedenjem

Neasertivno

Asertivno

Agresivno

tiho in sramežljivo

odkrit in miren govor

govori glasno in hitro

nejasen govor

jasno sporočanje

gospodovalnost

geste so minimalne

geste so sproščene

geste so hitre in razdražljive

prisotna živčnost in nemir

umirjenost

agitacija

zaprtost

čustvena odprtost

toga čustva

sumnjičavost

zaupanje

aroganca

Pomen v času krize (npr. pandemija)

Vsakič, ko oseba uporablja asertivnost, se zaveda, da je način ustvarjalne komunikacije zelo pomemben in da je izbira besed ključnega pomena. Ustvarja pristne odnose in prinaša jasna in mirna sporočila. Ljudje, ki uporabljajo asertivnost kot model kreativne komunikacije med seboj, so pošteni, spoštljivi in enakopravni sogovorniki.

V času pandemične krize lahko ljudje dajo prednost varnosti pred povezavo, kar lahko povzroči občutek izolacije, brezupa, strahu, depresije, jeze ali nizke motivacije. Da bi našli trdno podlago med tema dvema osnovnima človeškima potrebama, je zdrava asertivnost koristna z uravnoteženjem teh potreb. Z asertivnim vedenjem oseba navdihuje zaupanje v druge, saj le ti vedo, da lahko računajo nanjo. Prav tako pa ponazarja vedenje, ki mu lahko sledijo tudi drugi.